Dandanes pa Michelinove zvezdice predstavljajo statusni simbol vrhunskih mojstrovin v kuhanju. Takšnih zvezdic ni preprosto dobiti. Podelijo se zgolj najboljšim restavracijam v mestih, ki s tem močno pridobijo na časti in si naredijo vrhunsko reklamo.

Pomen Michelinovih zvezdic

Številni lastniki restavracij hrepenijo po prejetju Michelinovih zvezdic. To bi zanje pomenilo posebno priznanje, da sodijo v sam svetovni kulinarični vrh. S tem se restavracija s svojo ponudbo postavi tudi na svetovni zemljevid.

Ena Michelinova zvezdica pomeni, da gre za zelo dobro restavracijo v svoji kategoriji. Dve pomenita, da je restavracija odlična in se vanjo splača zaviti s poti. Tri takšne zvezdice pa pomenijo vse, kar si lahko v kulinariki zamišljate pod besedo vrhunsko.

Še druge nagrade Michelin

Zvezdice niso edina nagrada, ki jo Michelin podeljuje po svetu. Kuharski mojstri in restavracije lahko prejmejo še druge nagrade. Med drugim posebno trajnostno nagrado oziroma zeleno zvezdico. Takšne zvezdice se podeljujejo restavracijam, ki so zavezane trajnostni gastronomiji.

Možno je prejeti še znak Bib Gourmand, priporočilo Michelin, posebno priznanje in poročilo. Znak Bib Gourmand je nagrada za izredno kulinariko po dostopnih cenah.

Zavrnitev Michelinovih zvezdic

Sliši se neverjetno, a Michelinove zvezdice se lahko tudi zavrnejo, in to ne glede na to, da takšno priznanje za restavracijo pomeni izjemno čast in priznanje. Ena od londonskih restavracij je na primer leta 2011 prejela zvezdico Michelina, a je njihova glavna kuharica prosila za odvzem.

Razlog za kuharičino zavrnitev so bile pritožbe gostov, ki so pričakovali formalno ter elegantno postrežbo, ki pa se na žalost ni skladala s filozofijo restavracije. Podobnih zgodb je še kar nekaj.

Države z restavracijami s tremi Michelinovimi zvezdicami

Tri zvezdice Michelina torej pomenijo, da je obisk restavracije za gosta pravo doživetje glede hrane, vina, interierja ter postrežbe. Na koncu se seveda pričakuje tudi zelo visoka cena.

Kar nekaj držav se lahko pohvali z več restavracijami, ki so prejele vse tri Michelinove zvezdice. To so na primer Švedska, Francija, Japonska, ZDA, Švica in Italija. Slovenija pa se do sedaj lahko pohvali s kar nekaj restavracijami, ki so dobitnice ene zvezdice.

The post Kako zaslužiti Michelinovo zvezdico? appeared first on ASPM.SI.

Lahko rečemo, da je pri nas izjemno priljubljena mehiška hrana, ki jo strežejo v mnogih restavracijah. Če pa si jo boste pripravili sami doma, bo še toliko okusnejša, saj boste vanjo morda dodali kakšno začimbo ali živilo več. To je odvisno povsem od vašega okusa. Toda če si boste želeli okusiti prave mehiške specialitete, je najbolje, da se v večji meri držite originalnih receptov za pripravo okusnih mehiških dobrot.

V nadaljevanju vam bomo zaupali 3 mehiške recepte za zdravo in okusno kosilo (za 4 osebe). Če se vam bodo zdeli mikavni, je najbolje, da se prvega mehiškega kosila lotite že danes ali jutri. Lahko pa se odločite kar za mehiški teden; napisani recepti za kosilo vam bodo prišli še kako prav. Še več receptov pa vas čaka na spletni strani ekipe Golden Tree: https://www.goldentree.si/recepti/kosilo/.

1. Chili con carne

Na drobno narežite 3 srednje velike čebule in jih pražite na olivnem olju. Ko se bo čebula dobro zmehčala in porjavela, ji dodajte 2 stroka sesekljanega česna, 1 žličko strtih semen kumine in največ 2 žlički rdeče paprike v prahu. Vse skupaj premešajte in dodajte 0,5 kilograma mlete oziroma drobno narezane govedine.

Meso pražite, da lepo porjavi, nato dodajte 4 suhe paradižnike v olju, 1 na drobno narezano papriko ter 1 čili brez semen, če obožujete bolj pekočo hrano. To vse skupaj pražite še do 5 minut, nato zalijte z 1 konzervo pelatov ter s kozarcem vode.

Vse skupaj posolite in dodajte še poper ter lovorov list. Jed kuhajte približno 1 uro in pol na majhnem ognju, da se bo meso lepo zmehčalo. 20 minut pred koncem kuhanja dodajte še konzervo rdečega fižola.

2. Mehiška tortilja

Ponev dajte na ogenj in vanjo nalijte žlico olja. Ko je olje dovolj segreto, dodajte sesekljano čebulo in česen. To pražite, dokler česen in čebula ne posteklenita. Nato dodajte 350 gramov mletega mešanega mesa ter pražite toliko časa, dokler se meso ne pokuha in poduši. Ko je meso skoraj kuhano, dodajte pločevinko pelatov, sol, origano, žličko sladke paprike ter nasekljan feferon, najbolje kar brez semen, ker so lahko preveč pekoča. Pražite približno 5 minut na majhnem ognju.

V nadaljevanju dodajte nasekljano papriko ter vloženo zelenjavo, ki ste jo pred tem odcedili. To pražite nadaljnjih 5 minut. Ponev odstranite z ognja ter pustite, da se nadev nekoliko ohladi. Pečico nastavite na 180 °C in počakajte, da doseže želeno temperaturo.

Vmes lahko v miru pripravite tortilje. Zmešajte 1 lonček kisle smetane in 1 ali 2 žlici gorčice. Vzemite tortiljo, ji dodajte nadev iz kisle smetane in gorčice; na eno polovico ji dodajte 2 veliki žlici nadeva, na drugo pa naribani sir po občutku. Stran z nadevanim sirom prepognite čez nadev ter položite v pekač, ki ga prekrijte s peki papirjem.

Ko boste dokončali vse tortilje, jih premažite s kislo smetano in gorčico, nato pa še z nadevom iz zelenjave in mesa. Čisto na koncu potresite po njih še s preostankom sira. V ogreto pečico tortilje dajte za 15 minut.

3. Piščančja enchilada

Najprej olupite čebulo in česen ter ju ločeno na drobno nasekljajte. Fižol iz konzerve stresite na cedilo in ga sperite pod tekočo vodo. Pečenega piščanca zrežite na manjše kose.

V ponvi nato segrejte olje, na katerem mora čebula najprej postekleneti. Dodajte ji še česen in mešanico začimb. To vse skupaj pražite približno 1 minuto. Nato dodajte zrezanega piščanca in fižol. Na zmes prilijte pasiran paradižnik. Po okusu vse skupaj začinite s čilijem. Še enkrat dobro premešajte in na zmerni temperaturi kuhajte približno 10 minut.

Pečico medtem segrejte na 180 °C. Nadevajte tortilje ter jih zvijte in zložite v pekač. Prelijte jih s pasiranim paradižnikom ter potresite z naribanim sirom. To naj se v pečici peče približno 25 minut. Poleg te jedi se vam bo zagotovo prilegla še velika skleda solate.

Vsi recepti za kosilo so napisani tako, da lahko z napisano količino pripravite kosilo za štiri osebe. Pa dober tek!

The post 3 mehiški recepti za zdravo kosilo appeared first on ASPM.SI.

Biti ljubitelj vina ne pomeni, da zgolj uživate ob dobri kapljici, temveč da poznate tudi kulturo pitja vina, to pa pomeni, da imate o njem vsaj nekaj osnovnega znanja in za pitje uporabljate tudi pripomočke, ki zagotavljajo, da vino zares razvije svoj najboljši vonj in okus.

Hramba vina

Steklenica, odpirač za vino in kozarec niso zagotovilo, da boste našli v požirku vina naslado, pa naj gre za še tako dobro znamko in tako dobro letino. Pri vinu je predvsem nujna primerna hramba, ki pa si je marsikdo danes žal ne more zagotoviti. V kolikor nimate kleti s primerno temperaturo ali posebnega hladilnika za vino, v katerem steklenice počivajo na idealni temperaturi ter v idealnem položaju, je torej najbolje, da vina ne kupujete na zalogo, temveč greste po izbrano steklenico v vinoteko dejansko takrat, ko jo potrebujete.

Vinski kozarci in vinski seti

Da imamo opravka z ljubiteljskim poznavalcem vin, najpogosteje pričajo vinski kozarci in vinski seti za serviranje vina. Gotovo veste, da je potrebno za užitek ob vinu poskrbeti, da imamo doma vsaj komplet kozarcev za rdeče, komplet kozarcev za belo, in komplet kozarcev za peneče vino. Poleg tega pa pridejo prav še vinski seti, ki so namenjeni odpiranju steklenic in točenju, saj nam zgolj odpirač za vino običajno ne zadostuje.

Da bi bilo druženje ob vinu na primernem nivoju, moramo odpirač za vino dopolniti s termometrom, zamaškom, srajčko proti pocejanju, nožkom za odstranitev pokrivala zamaška … Vse to običajno ponujajo vinski seti, in gotovo ni med ljubitelji vina nikogar, ki ga ne bi razveselilo, če dobi za darilo vinski set. Tega lahko podarite kot osebno darilo ali kot poslovno darilo.

Prav tako kot vinski seti bodo navdušence nad domačimi in tujimi vini razveselili tudi drugi pripomočki – in tudi ti so lahko ali oblika osebne pozornosti ali poslovne promocije, saj so vedno dobro sprejeti.

Vino in bar oprema

Kdor se na vina vsaj nekoliko spozna, dobro ve, da je poleg orodij, ki jih ponujajo vinski seti, ter primernih vinskih kozarcev, pomemben tudi dekanter za vino. Ta nam omogoča, da vino prelijemo iz steklenice in mu tako zagotovimo primerno zračenje, ob katerem bo popolnoma razvil svojo bogato aromo. Seveda je dekanter tudi ličen način postrežbe vina z enostavnim natakanjem. Medtem ko se dekanter uporablja zgolj za rdeče vino, pa je zlasti za bela vina, ki se strežejo nekoliko bolj ohlajena, pomembna hladilna posoda oziroma vrč. Saj veste – strežba ohlajenega vina ali strežba vina na sobni temperaturi lahko pomeni veliko razliko v okusu.

Imate tudi v svojem okolju navdušence nad vini, ki bi jih razveselilo darilo, namenjeno domačemu uživanju ob kozarčku alkoholnega grozdnega soka? Izberite eleganten ročni odpirač za vino, električni odpirač za vino, za orodja, ki jih nudijo vinski seti, dekanter, hladilni vrč, termometer ali pladenj. Vaše darilo bo zagotovo sprejeto z veliko veselja. Če se boste pred zavijanjem darila ustavili še v vinoteki in poskrbeli za steklenico kakovostnega vina, naj bo domače ali uvoženo, pa še toliko bolje.

The post Vse, kar potrebujemo pri pitju vina appeared first on ASPM.SI.

Kako torej poskrbeti za pravilno shranjevanje živil, da bodo ta uporabna čim dlje?

Primerna embalaža

Ko živila kupimo v trgovini, so običajno že v embalaži, ki je zanje primerna. Dokler ostanejo v njej in je ta zaprta, lahko živilo hranimo tako dolgo, kot to veleva rok uporabe. Kadar embalažo odpremo, pa je potrebno živilo čim prej porabiti.

Živila, ki so shranjena v papirnati embalaži, na primer moka, je najbolje tudi kasneje hraniti na enak način ali pa v podobni embalaži (na primer v »žaklju« iz blaga, kot so ga za moko uporabljali nekoč). Zakaj? Ker je za dobro shranjevanje živil v tem primeru pomemben zrak – pravijo, da mora moka »dihati«.

Prisotnost oziroma odsotnost zraka je pomembna tudi za shranjevanje živil, kot so kava in mnoga druga živila v zrnati oziroma drobno mleti obliki, še posebej, kadar je pri njih od prisotnosti zraka odvisno tudi obdržanje oziroma razvoj arome.

Shranjevanje živil, ki se hitro pokvarijo

Med živila, ki se najhitreje pokvarijo oziroma lahko hitro predstavljajo tveganje za zdravje, spadajo v prvi vrsti meso in ribe. Meso je treba hraniti v hladilniku in ga porabiti, preden dobi struktura mesa zelenkast lesk (pri rdečem mesu), če ga ne nameravamo porabiti v nekaj dneh, pa ga je dobro zamrzniti. Ne pozabite, da enkrat odmrznjenega mesa in rib ne smemo ponovno zamrzniti, sicer tvegamo okužbo z mikroorganizmi. Podobno kot z ribami ravnamo tudi z morskimi sadeži – tudi te uporabimo čim prej.

Tudi jajca je najbolje hraniti v hladilniku, čeprav to na primer po zakonodaji ni nujno in jih marsikje v trgovini nič več nimajo v hladilnikih.

Mleko in mlečni izdelki so danes večinoma tako obdelani, da imajo podaljšan rok trajanja. Če so zaprti, so večinoma uporabni še nekaj dni po preteku.

Kako hraniti sadje in zelenjavo?

Domači hladilnik ima za shranjevanje živil različne prostore in predale, ki so namenjeni različnim živilom. Za sadje in zelenjavo imamo na voljo predale, kjer je ravno prav hladno. Pomembno je, da pred spravljanjem v hladilnik odstranimo embalažo oziroma folijo ali plastično vrečko – tudi solata, cvetača, paradižnik in podobno morajo »dihati«.

Za sadje ni nujno, da je v hladilniku, vendar mu s hlajenjem podaljšamo čas uporabe. Če ga imamo v košarici na pultu, pričnejo vitamini in minerali v njem hitreje propadati.

The post Kako pravilno shranjevati živila? appeared first on ASPM.SI.

Ameriške palačinke so tako kot naše pripravljene v ponvi, vendar so po videzu povsem drugačne. So debele in puhaste, torej bolj spominjajo na carski praženec, ki smo ga pozabili zdrobiti. To so zanje »pancakes« oziroma ponvičniki, našim palačinkam, ki so tanke in jih je možno zdrobiti, pa pravijo »crepes«, za kar so si izposodili kar francosko poimenovanje.

Naše, evropske palačinke, so slastne predvsem zato, ker jih lahko namažemo oziroma nadevamo. Ameriške palačinke pa se jedo povsem drugače. Spečemo jih samostojno ali v testo dodamo borovnice, jih po peki zložimo na kup, nato pa prelijemo z javorovim sirupom, obložimo s sadjem in smetano.

Kako velja pripraviti ameriške palačinke?

Povsem enostavno je. V klasično maso za palačinke je treba dati več moke, da je ta gosta, prav tako pa je nujno dodati pecilni prašek, ki bo poskrbel, da bodo palačinke v ponvi lepo narasle in se bodo lepo dvignile. V testo lahko dodate tudi vaniljo in seveda borovnice, nikar pa ne dodajajte sladkorja, sicer bodo palačinke pri peki preveč potemnele.

Ameriške palačinke je potrebno peči počasi in pri nizki temperaturi, zato plin pošteno zmanjšajte. Pri močnem ognju se vam bo zunanjost že žgala, notranjost pa bo surova in palačinka ne bo narasla. Bodite torej potrpežljivi in pri majhnem plamenu počakajte, da se palačinka spodaj lepo zlato obarva, zgoraj pa se naredijo mehurčki in preko njih že kožica, šele nato palačinko obrnite. Ameriške palačinke lahko pečete tudi na maslu, da bodo še bolj slastne.

Da bi bila peka čim bolj enakomerna, pazite, da palačinke ne bodo prevelike. Premer naj bo okoli 15 centimetrov, sicer bo peka neenakomerna.

In zakaj je treba ameriške palačinke jesti z javorovim sirupom? Pravzaprav to ni nujno, a ko ga boste enkrat poskusili, boste nad njim navdušeni. Glejte le, da bo kakovosten, pri njegovi uporabi pa bodite zmerni, sicer ga boste hitro zaužili preveč in se vam bo to poznalo pri kilogramih.

Če želite, da bodo vaše ameriške palačinke nekaj posebnega, jih poskusite kdaj pripraviti tudi z dodatkom polnozrnate ali pirine moke, namesto borovnic pa lahko daste v testo tudi domače jagodičevje. Vsekakor bodo teknile tudi z domačim sladoledom.

The post Kako pripravimo okusne ameriške palačinke? appeared first on ASPM.SI.